Poročilo Evropske komisije o Španiji za leto 2024 zagotavlja celovito analizo nacionalne gospodarske uspešnosti, fiskalnega zdravja in strukturnih izzivov v okviru evropskega semestra. Leta 2023 je špansko gospodarstvo pokazalo odpornost in doseglo realno rast BDP v višini 2,5 % kljub zunanjim izzivom, kot so geopolitične negotovosti in zaostrene denarne politike. To rast so v prvi vrsti spodbudila močna gibanja na trgu dela, ki so vzdrževala potrošnjo potrošnikov, ter pozitivni prispevki neto izvoza in državne porabe. Vendar pa je splošna rast naložb ostala umirjena, s povečevanjem vrzeli v razmerju med naložbami in BDP v primerjavi s povprečjem EU.

Trg dela je bil v letu 2023 še naprej uspešen, saj se je zaposlenost povečala za 3,1 %, stopnja brezposelnosti pa je padla na 12,2 %. Kljub temu pozitivnemu razvoju je stopnja zaposlenosti v Španiji še vedno pod povprečjem EU in nacionalnim ciljem za leto 2030, ob vztrajnih regionalnih razlikah. Delež zaposlenih za določen čas v zasebnem sektorju se je leta 2023 ustalil pri 14,0 % po občutnem upadu po reformi trga dela leta 2021, medtem ko je stopnja zaposlenih za določen čas v javnem sektorju ostala visoka pri 30,6 %.

Inflacijski pritiski so se leta 2023 zmanjšali, skupna inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) pa se je znižala na 3,4 %, kar je povzročilo znižanje cen energije. Nominalna rast plač se je povečala na 4,5 %, kar je nekoliko nad referenčno vrednostjo iz večletnega dogovora socialnih partnerjev, vključno z 8-odstotnim dvigom minimalne plače. Ta rast plač je pomagala povrniti del kupne moči, izgubljene v prejšnjih dveh letih, ko so se realne plače znižale za 7 %.

Zunanji sektor Španije je pokazal izboljšanje, saj sta večji neto izvoz storitev in nižji račun za energijo prispevala k povečanemu trgovinskemu presežku. Stanje neto mednarodnih naložb (NIIP) je nadaljevalo svoj dolgoletni trend izboljšanja, podprto z močno nominalno rastjo BDP in višjim presežkom na tekočem računu, ki je narasel na 2,5 % BDP in se vrnil na raven pred pandemijo.

Na javnofinančnem področju se je javnofinančni primanjkljaj leta 2023 zmanjšal na 3,6 % zaradi močnih prihodkov od davka na dohodek oseb in pravnih oseb, kar odraža pozitivna gibanja na trgu dela in povečane dobičke podjetij. Vladni ukrepi za ublažitev vpliva pretresov cen energije, kot je znižanje DDV za osnovne prehrambene izdelke in neposredna podpora prometnim sektorjem, so ostali znatni, vendar so se zmanjšali glede na ravni iz leta 2022. Razmerje med dolgom in BDP je padlo na 107,7 %, predvsem zaradi močne nominalne rasti BDP.

V prihodnosti se bo realna rast BDP leta 2024 predvidoma zmerno znižala na 2,1 %, pri čemer naj bi bilo glavno gonilo domače povpraševanje, podprto s potrošnjo in postopnim okrevanjem naložb. Kljub pozitivnim obetom ostajajo izzivi, vključno s potrebo po obravnavanju strukturnih vprašanj na trgu dela, kot so visoke stopnje brezposelnosti in regionalne razlike, ter potrebo po nadaljevanju prizadevanj za fiskalno konsolidacijo za zagotovitev dolgoročne gospodarske stabilnosti.