​Poročilo Evropske komisije o Litvi za leto 2024 zagotavlja celovito analizo nacionalne gospodarske uspešnosti, fiskalnega zdravja in strukturnih izzivov v okviru evropskega semestra. Leta 2023 je litovsko gospodarstvo doživelo skromno krčenje za 0,3 %, kar je bilo posledica nizke potrošniške porabe, šibkega izvoza in zaostrenih pogojev financiranja. Kljub močnemu okrevanju realnega BDP po negativnem prvem četrtletju je gospodarstvo v drugi polovici leta stagniralo. Na izvoz blaga, zlasti v kemičnem, plastičnem, lesnem in pohištvenem sektorju, je negativno vplivalo počasno svetovno povpraševanje, medtem ko je izvoz storitev kazal znake okrevanja. V prihodnosti naj bi rast BDP leta 2024 dosegla 2 % in leta 2025 2,9 %, predvsem zaradi potrošniške porabe in nadaljnjih naložb.

Inflacija, ki je leta 2022 dosegla rekordnih 18,9 %, se je leta 2023 umirila na 8,7 %, saj so se cene energije v drugi polovici leta znižale, rast cen hrane in proizvodov predelovalne dejavnosti pa se je upočasnila. Inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) naj bi po napovedih še naprej padla na 1,9 % v letu 2024 in 1,8 % v letu 2025. Čeprav naj bi se rast plač upočasnila glede na dvomestno rast v letu 2023, naj bi ostala povišana zaradi tesnega trga dela in načrtovanih zvišanj minimalnih plač in plač v javnem sektorju.

Trg dela v Litvi je pokazal odpornost na gospodarske izzive. Stopnja zaposlenosti je leta 2023 znašala 78,5 % in presegla povprečje EU, ki znaša 75,3 %. Pritok več kot 52.000 delovno sposobnih migrantov, ki so bežali pred vojno v Ukrajini od februarja 2022, je prispeval k tej visoki stopnji zaposlenosti, pri čemer je bila več kot polovica zaposlenih do tretjega četrtletja 2023. Vendar se pričakuje, da se bo skupna rast zaposlenosti leta 2024 upočasnila in leta 2025 postala negativna, pod vplivom demografskih trendov in omejenih novih migracijskih tokov. Stopnja brezposelnosti se je leta 2023 povečala na 6,9 % in naj bi se leta 2024 nekoliko povečala na 7,0 %, nato pa se je leta 2025 vrnila na 6,9 %.

Kljub robustnemu trgu dela se Litva sooča z izzivi, povezanimi s pomanjkanjem ponudbe delovne sile in neusklajenostjo znanj in spretnosti, kar ovira konkurenčnost in potencialno rast. Tesnost trga dela je dosegla najvišjo raven v 15 letih, pri čemer se je stopnja prostih delovnih mest vztrajno povečevala z 1,45 % v letu 2019 na 2 % v četrtem četrtletju 2023. Ti kazalniki kažejo na znatna neskladja in pomanjkanje znanj in spretnosti, zlasti v sektorjih, kot je gradbeništvo, kot je poudarila raziskava o naložbah Evropske investicijske banke iz leta 2023.

Na fiskalnem področju je javni dolg Litve ostal relativno nizek, vendar je kazal znake povečevanja. Razmerje med dolgom in BDP naj bi se povečalo z 38,2 % leta 2023 na 38,9 % leta 2024 in še naprej na 41,6 % leta 2025. Ta trend naraščanja je predvsem posledica naraščajočega primanjkljaja, ki je narasel z 0,6 % BDP leta 2022 na 0,8 % leta 2023 in naj bi dosegel 1,8 % leta 2023. 2024 in 2,2 % v 2025. Naraščajoči primanjkljaj se pripisuje predvsem višjim izdatkom za pokojnine, socialne prejemke in plače v javnem sektorju brez ustreznega povečanja davkov. Javnofinančni izdatki naj bi se povečali s 36,3 % BDP leta 2022 na 40,7 % leta 2025, kar kaže na nadaljnje pritiske porabe na javne finance.

Če povzamemo, medtem ko litovsko gospodarstvo kaže znake okrevanja, strukturni izzivi ostajajo, zlasti na trgu dela in fiskalni vzdržnosti. Reševanje neusklajenosti med znanji in znanji, obvladovanje demografskih trendov in zagotavljanje fiskalne discipline bodo ključnega pomena za ohranjanje gospodarske rasti in krepitev konkurenčnosti v prihodnjih letih.